CELOTEN OPIS TEČAJA
Aglity se hitro spreminja, spretnosti in tehnike vodnikov pa se nenehno izboljšujejo. Komunikacija in čas, ki ga vodnik in pes preživita skupaj, postajata vedno bolj pomembna. Tečaji so hitrejši in tehnično bolj zahtevni, tako za psa kot tudi za vodnika. Psi so pri teku zelo hitri, zato se morajo naučiti kako varno, tekoče in samozavestno ravnati s svojim telesom pri tako veliki hitrosti, da se lahko hitro odzovejo na podane informacije.
Za uspešno izveden tečaj skakanja je potrebno pravilno ravnanje vodnikov pso, ustrezno časovno razporejanje ukazov ter sposobnost sprejemanja hitrih in natančnih odločitev za izbiro pravilne linije.Poleg navedenega je ena najpomembnejših veščin, da pes razume, kako skočiti pravilno, samozavestno in s popolnim razumevanjem skakalne naloge. Z ustreznim usmerjanjem psa lahko vplivamo na hitrost in dolžino njegovega koraka, na njegov način približevanja skoku, na izbiro odskočne točke ter na zaključek skoka.
Med tekom želimo svojega psa voditi po najbolj optimalni poti, da bi dosegli njegov najbolj optimalen oziroma najhitrejši možen čas. Pes mora najprej poznati vse osnovne in napredne tehnike gibanja in skakanja ter pri tem moramo upoštevati upoštevati:
• Pravilno “zbiranje” korak.
• Prilagoditev koraka (podaljšanje ali skrajšanje).
• Spremembo vodilne tačke.
• Ustrezen prenos telesne teže glede na situacijo.
• Sposobnost razumevanja lastnega telesa npr. pravilna reakcija sprednjih tačk, povezava med prednjim in zadnjim delom ter odprtost zadnjih tačk.
• Razumevanje vzletne in pristajalne točke.
• Upogibanje telesa med obračanjem.
Pri skokih je ključnega pomena prava točka odriva, ne glede na to, ali skače naravnost ali se obrača. Prihod na pravo vzletišče bo definiral celoten potek skokov.
Zavedati se moramo tudi, da je vzletišče za vsakega psa določeno drugače. To bo odvisno od zgradbe psa, njegovih atletskih sposobnosti, njegove tehnike skakanja, njegovih izkušenj itd.
Ne glede na višino skoka moramo poiskati pravo vzletno točko.
Če delamo z nižjimi skoki (predvsem pri velikih psih), se zaletišče prilagodi vsakemu psu posebej, glede na njegovo dolžino in gibanje in NI NIKOLI KRAJŠE OD DOLŽINE NJEGOVEGA HRBTA.
Da bi se naš pes spremenil v dobrega skakalca čez ovire, se bo moral naučiti številnih skakalnih veščin, imeti veliko znanja in razumevanja, kar se lahko nauči s posebnimi in posebej targetiranimi vajami ter rednim treningom.
ZBIRANJE OZIROMA KRČENJE TELESA
Ko pomislimo na zbiranje telesa, si najprej predstavljamo vidno skrajšan in počasnejši korak. Medtem ko beseda zbiranje dejansko pomeni: »prenos teže pri gibanju na zadnje noge z namenom odriva iz vodoravnega giba v navpični gib«.
Z zbiranjem bo pes naredil več korakov na določeni razdalji, medtem ko bo s podaljšanim korakom naredil manj korakov na isti razdalji.
Pri iztegu bodo zadnje noge psa potovale naprej in ne navzgor, kot bi bilo med zbiranjem. Medtem ko pes podaljša svoj korak, bo zravnal in izravnal svoje zadnje sklepe ter se premaknil vodoravno naprej in tako zajel več prostora.
Da doseže primerno zbranost, mora pes skrajšati korak, kar pa ne pomeni, da njegovo gibanje zahteva manj energije. Pomembno je, da se še naprej premika z enako močjo.
POMEMBNO JE RAZUMETI, DA PES LAHKO SVOJ KORAK SKRAJŠA, VENDAR SE NE ZBERE IN ZATO IZGUBI GIBANJE NAPREJ TER MOČ ODRIVA V ZADNJIH NOGAH.
Skrajšan korak zato ni isto kot zbiranje.
PRAVILNO ZAPOREDJE ZBIRANJA
Ko želimo, da bi naš pes pri skoku naredil tesen (ali mehak) obrat, mu moramo pravočasno dati potrebno informacijo, da lahko prilagodi svoje gibanje. Vodnik torej psu sporoči, pes pa mora:
• Oceniti razdaljo do skoka.
• Prilagoditi hitrost in gibanje.
• Hkrati s skrajšanjem koraka dvigniitiglavo in potisniti zadnje noge pod sredino telesa (to ohranja moč, prožnost in moč gibanja naprej).
• Prepoznati in prispeti na vzletišče.
• Vstopiti v skok (glede na vstopni kot in stopnjo zasuka bo večino svoje teže prenesel na notranjo stran zadnje noge).
• Dvigniti glavo, sprostiti ramena in usmeriti silo navzgor.
• Odmakniti sprednje tačke in narediti prostor za zadnje, ki jih bo postavil pod ramenski predel.
• Med zaokroževanjem hrbta potisniti se v skok.
• Nadaljevati z gibanjem v zavoj, medtem ko bo nad oviro sprednji del telesa usmeril navzdol.
• S sprednjim delom postaviti se na tla in odpreti zadnje noge.
• Pristati na sprednjih nogah. Njegova glava bo usmerjena navzdol ali rahlo obrnjena v smeri nadaljevanja.
• Ob pristanku dvigniti glavo navzgor in ublažiti dotik navzdol, da zmanjša in prenese silo s sprednjih tačk.
• Po pristanku in dvigu glave, sprednji del telesa potisniti v gibanje naprej in narediti prostor za zadnje noge, ki bodo poskrbele za pospeševanje in nadaljevanje tekočega gibanja proti naslednjemu skoku.
KDAJ JE TESEN ZAVOJ NEMOGOČ?
Tesen zavoj postane nemogoč, ko:
• Pes ne uporablja pravilne tehnike skakanja, kar pomeni zaobljen hrbet.
• Pes ne skoči s pravilne vzletne točke. Če skoči predaleč, se njegova teža ne prenese na zadnje noge, posledično bodo njegovi skoki preveč ravni in se ne bo mogel upogniti. V tem primeru bo pes obrnil celotno telo. Njegov pristanek bo trd, sila na sprednje noge bo veliko večja, telo bo potrebovalo več časa, da najde ravnotežje, zadnje noge pa več časa, da potisnejo telo naprej.
• Pes skoči z glavo v zrak. V tem primeru je prenos teže napačen, pristanek trd in pes se ne more upogniti in usmeriti telesa navzdol.
KAJ VPLIVA NA ZBIRANJE?
Obstaja veliko dejavnikov, ki vplivajo na gibanje in zbiranje telesa.
-parkur – eden od dejavnikov je, kako je postavljena proga in katere so linije. Največji vpliv na gibanje psa ima gibanje vodnika. Zavedati se moramo, da bo pes izmed vseh informacij najlažje in najbolj naravno razbral gibanje vodnika in smer njegovega gibanja.
Vodnik daje svojemu psu informacije:
• Verbalno
• S smerjo gibanja
• S svojim tempom
• Z dolžino in intenzivnostjo svojega koraka
• S smerjo ramen in rok, stopal in bokov
• S svojim položajem (spredaj, zadaj, vzporedno, daleč ali blizu svojega psa)
• Z izrazom na obrazu in očmi
Gibanje vodnika in smer premikanja njegovih ramen vplivata na gibanje njegovega psa in dolžino njegovega koraka. Če se vodnik premika naprej, bo to naravna informacija za njegovega psa, da podaljša svoj korak. Če je vodnik statičen, bo njegov pes samodejno skrajšal korak (in ni nujno, da se bo zbral), vendar bo velik del njegove pozornosti osredotočen na vodnika.
Če je vodnik za psom, je naravna informacija za psa, da skrajša korak. V primeru, da začne vodnik upočasnjevati korake, bo njegov pes razumel, da sledi zbiranje. Pri šolanju se moramo vedno zavedati in upoštevati, da bo naše gibanje izjemno vplivalo na našega psa. Stvari, ki vplivajo na zbiranje in obračanje, so tudi:
• Telesne sposobnosti psa (zgradba telesa, teža, gibanje),
• Starost
• Telesna pripravljenost
• Pasma
OMEJITVE MED ZBIRANJEM IN TESIMI ZAVOJI
Če pes razume osnove gibanja in zbiranja ter tehniko skakanja, bo vajo izvedel najbolje kot zna.
Ne glede na njegovo razumevanje in vzgojo se moramo vseeno zavedati, da ima vsak pes in vsaka pasma določene prednosti in določene omejitve. Pri delu in učenju psa moramo vedno vse prilagoditi psu.
Kljub poznavanju in razumevanju vaje se lahko zgodi, da pes vaje iz kakršnegakoli razloga ne more narediti dobro.
Razlogi so lahko:
• Telesne omejitve (pasma, zgradba telesa, prekomerna telesna teža, slab vid itd.)
• Pomanjkanje prožnosti
• Bolečine v mišicah, skrite poškodbe
• Slaba telesna pripravljenost.
KO VODNIK OPAZI SPREMEMBO V GIBANJU PSA ALI TEŽAVE MED IZVAJANJEM VADBE PSA, JE POMEMBNO, DA PSA PREGLEDA VETERINAR, FIZIOTERAPEVT, OSTEOPAT…